Prvo fazo terenskega dela je predstavljala organizacija že predstavljene mreže inštitucij in posameznikov ter realizacija regionalnih posvetov v sodelovanju z regijskimi svetovalci (vključeni so bili že v pripravljalno fazo posvetov). Omenjeni posveti so bili pomemben del projekta zaradi svojih štirih ciljev: komunikacijska mreža; evidentirane aktivnosti za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo, ki so bile v preteklosti realizirane po regijah in pridobitev njihovih gradiv in rezultatov; seznam predlogov za primere dobre prakse s strani akterjev; seznam predlogov udeležencev posvetov, kako v njihovem okolju v prihodnje pristopiti k vzgoji in izobraževanju za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo.

Drugo fazo je predstavljala analiza informacij in gradiva, ki smo jih pridobili v prvi fazi. Le-tega smo analizirali skozi kriterije medkulturnih odnosov in aktivnega državljanstva s ciljem izbora primerov dobre prakse.  Pri analizi smo raziskovalci sodelovali z regijskimi svetovalci in dodatno k sodelovanju pritegnili tri svetovalce z Zavoda za šolstvo RS, ki strokovno pokrivajo (so pokrivali) področje vzgoje in izobraževanja za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo. Cilj analize je bil izluščiti primere dobre prakse za nadaljnjo analizo in zbrati obstoječi material za potrebe izdelave rezultatov projekta (gradiva za pedagoške delavce, udeležence pedagoškega procesa in javne uslužbence).

Tretjo fazo projekta je predstavljalo terensko raziskovanje izbranih primerov dobre prakse. Za vsako regijo smo izbrali vsaj dva primera (odvisno od terena, saj je bilo kvalitativni pristop raziskovanja veliko težje vnaprej predvideti kot kvantitativni), na področju celotne Slovenije vsaj dvanajst primerov. Terenski del raziskave je bil osredotočen na navedena raziskovalna vprašanja, uporabili pa smo metodi globinskega intervjuja (polstrukturiran) in fokusnih skupin. Ciljna populacija je bila strukturirana v tri skupine: izobraževalci – akterji izbranih primerov dobrih praks; poslušalci – udeleženci izbranih primerov dobrih praks; posamezniki iz okolja, kjer so se izbrane prakse odvijale. Število udeležencev je bilo odvisno od primera do primera, a minimalno število je bilo za vsako skupino 2 intervjuvanca – torej smo v analizi enega primera zajeli vsaj 6 ljudi in v celotni raziskavi 72 ljudi (6 ljudi x 12 primerov). Proučevane primere smo kontekstualizirali z analizo družbenih odnosov okolja, kjer so se primeri realizirali.

Sledili sta fazi analize in interpretacije rezultatov. Tudi v interpretativni fazi projekta smo pritegnili zunanje svetovalce. Evalvacija dobljenega materiala s strani raziskovalcev in posameznikov – izvajalcev primerov dobre pedagoške prakse medkulturnih odnosov in aktivnega državljanstva, je služila kot osnova za pripravo strokovnih podlag za pedagoške prakse v večkulturnem okolju.

Poročilo o terenskem delu _________________________________________________